Biatlon

Biatlon je šport, ki združuje dve športni disciplini v eni, izraz pa se navadno uporablja za zimski šport, ki združuje smučarski tek in streljanje z malokalibrsko puško. Obstaja tudi poletna različica, ki združuje kros in streljanje z malokalibrsko puško.

Šport izvira iz Norveške, kjer so biatlon začeli uporabljati v norveški vojski kot eno od vaj za urjenje vojakov. Prvi znani biatlonski klub je bil ustanovljen na Norveškem leta 1861, da bi se poudaril pomen narodne obrambe. Prvič se je ta šport na Olimpijskih igrah pojavil pod imenom Vojaška patrulja leta 1924, ter kasneje še kot predstavitveni šport na olimpijadah v letih 1928, 1936 in 1948. Kot olimpijska disciplina je bil biatlon sprejet šele sredi petdesetih let 20. stoletja, saj se države, ki so ta šport gojile niso mogle zediniti okoli pravil. Prvo svetovno prvenstvo v biatlonu je bilo leta 1958 v Avstriji, na olimpijskih igrah pa so tekmovalci prvič tekmovali v biatlonu na olimpijadi v Squaw Valleyju leta 1960. Ženske so prvič nastopile v biatlonu na olimpijskih igrah v Albertvillu, leta 1992.

Discipline:

  • tekmovanje posameznikov

Tek na 20 km (15 km za ženske) je najstarejša disciplina. Strelja se štirikrat, izmenično v ležečem in stoječem položaju, skupaj 20 tarč. Vsak zgrešeni strel prinese dodaten čas, običajno eno minuto, ki se prišteje k času teka. Tekmovalci začnejo tekmo v razmaku 30 sekund.

  • sprint

Sprint za moške je dolg 10 km, za ženske pa 7,5 km. Strelja se dvakrat, najprej iz  ležečega položaja in potem še iz stoječega, skupno 10 tarč. Vsak zgrešeni strel prinese kazenski krog dolžine 150 m. Prvih 60 tekmovalcev iz sprinta se neposredno uvrsti v zasledovalno tekmo.

  • zasledovalna tekma

Na zasledovalni tekmi moški tečejo 12,5 km, ženske pa 10 km. Strelja se štirikrat, prva dva streljanja sta v ležečem položaju zadnja dva pa v stoječem položaju.  Vsak zgrešeni strel pomeni kazenski krog, dodatnih 150 m.

  • štafeta

V štafeti fantje tečejo 4 x 7,5 kilometra, ženske 4 x 6, vsak strelja dvakrat (leže in stoje). Start je skupinski, imajo pa tekmovalci na strelišču možnost poprav, saj imajo v magazinu poleg običajnih petih še tri dodatne naboje za poprave. Te morajo vstavljati drugega za drugim po vsakem strelu. Če tudi z njimi ne zadenejo tarče, morajo v kazenski krog. Start za prve tekmovalce v štafeti je skupinski, predaja se izvede z dotikom naslednjega tekmovalca na katerem koli mestu na telesu, opravljena pa mora biti znotraj vnaprej določenega 50-metrskega prostora. Prvo streljanje je na tarči, ki ima enako številko, kot je startna številka posamezne štafete, vsa naslednja streljanja so po trenutnem vrstnem redu tekmovalcev.

  • mešana štafeta

V mešanih štafetah tekmujejo tekmovalci in tekmovalke skupaj. Ekipa je sestavljena iz dveh tekmovalcev in dveh tekmovalk. Pravila so ista kot pri klasični štafeti. Prve so na progi tekmovalke,sledijo jim moški,vsak teče po šest kilometrov, pravila streljanja so enaka kot pri klasičnih štafetah.

Smučarski skoki

Smučarski skoki so šport pri katerem poizkušamo leteti čim dlje. Poleg točk za dolžino se v rezultatski seštevek štejejo še sodniške ocene za slog ter v zadnjih letih kompenzacijske točke za jakost vetra in višino zaletišča. Tekme se sestavljene iz kvalifikacij ter dveh glavnih serij. Pri dekletih se skozi kvalifikacije uvrsti 40 tekmovalk, v drugo serijo pa 30.

Smučarski kros

Smučarski kros, ki je bolj poznan pod angleškim nazivom ski-cross, je disciplina, kjer se po štirje tekmovalci na smučeh na progi spopadajo z najrazličnejšimi ovirami, kot so skoki, ovinki, prepreke... Tekmuje se na  izpadanje, se pravi, da iz vsake skupine štirih tekmovalcev v naslednji krog napredujeta le dva najhitrejša. To se nadaljuje vse do velikega finala, kjer se odločijo prva štiri mesta.

Alpsko smučanje

Alpsko smučanje je razdeljeno na smuk, superveleslalom, veleslalom, slalom in kombinacijo. Alpsko smučanje zahteva raznoliko fizično pripravljenost, psihološko trdnost in veliko poguma.

Smučarski tek

Tek na smučeh je vrsta hitre hoje, oziroma teka na smučeh, ki se v glavnem goji v nižinskih ali nižjih alpskih  predelih. Glede na konfiguracijo terena je tek na smučeh po ravnini, v klanec in s klanca različen. Tek na smučeh ni le tekmovalen šport, ampak v obliki turnega smučanja in izletov ena najbolj zdravih športno - rekreativnih dejavnosti.

Praoblika smuči, ki naj bi onemogočala pogrezanje v visok sneg, je stara kakih 1200 let. Dokaze o smučeh imamo že od okoli leta 2500 pred našim štetjem. Na otoku Rödöy na Norveškem so v votlini odkrili risbe smučarjev lovcev, ki so zasledovali živali na nekakšnih lesenih smučeh.Od prvih Zimskih olimpijskih iger(1924, Chamonix, Francija) je smučarski tek tudi v olimpijskem programu, sprva le za moške, od leta 1952 pa tudi za ženske.

Tekmovanja v teku na smučeh potekajo v dveh tekaških tehnikah in na več razdaljah. Starejša je klasična tehnika (podobna hoji, le da se drsi po smučeh), kjer ima tekač smuči namazane s posebno mažo, ki preprečuje zdrsljaj smučke nazaj. Smuči so 25-30cm daljše od telesne višine, palice 25-30cm krajše, čevlji pa nizki. Kasneje se je razvila drsalna tehnika, skating (po smučeh se drsi v »škarjastem« koraku). Za to tehniko ni potrebna nobena maža z izjemo voskov za hitrejše drsenje, ki pa jo potrebujejo le tekmovalci. Smuči so nekoliko krajše, palice daljše, tekaški čevlji pa so visoki zaradi boljše opore gležnjev.

DISCIPLINE:

Ženske

tek na 10 km (posamezno),
skiatlon na 15 km (7,5 klasično + 7,5 prosto) s skupinskim štartom,
maraton na 30 km (posamezni ali skupinski štart),
ekipni šprint (dve tekmovalki, tečeta izmenično, vsaka po trikrat),
šprint (do 1600 m; tečejo se kvalifikacije, nato najboljših 30 izločilni teki),
štafeta (štirikrat po 5 km, prvi dve tekmovalki tečeta v klasični tehniki, drugi dve v prosti).

Moški

tek na 15 km,
skiatlon na 30 km (15 km + 15 km),
maraton na 50 km,
ekipni šprint,
šprint in
štafeta (štirikrat 10 km). 

Postani vojak na Facebooku

Podarimo 20 vstopnic za božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske, ki bo dne 20...

Več na Facebooku >