Mina Markovič

Zaposlitev v SV mi omogoča, da se lahko s športnim plezanjem ukvarjam res profesionalno in se tako treningom ter tekmam posvetim res 100 %. To odražajo tudi konstantni vrhunski rezultati v svetovnem vrhu zadnjih nekaj let. Menim, da športniki lahko naredimo s svojimi rezultati in imenom, ki se pojavlja povsod po svetu, dobro promocijo za Slovenijo in Slovensko vojsko. V čast mi je, da sem pripadnica športne enote SV in lahko tej, že tako uspešni enoti, dodam še svoj delček. Hvala SV!

"Načrti za prihodnost so zelo jasni, ostati v samem svetovnem vrhu. Plezati, trenirati in ostati v tekmovalnem svetovnem vrhu."

Največji uspehi

  • 3. mesto, svetovno prvenstvo – težavnost, Pariz 2016,
  • 2. mesto, svetovni pokal, Imst 2016,
  • zmagovalka svetovnega pokala - skupno (težavnost 2015),
  • 1. mesto, evropski prvenstvo - težavnost, Chamonix 2015,
  • 2. mesto, evropsko prvenstvo – kombinacija, Chamonix 2015,
  • 2. mesto, svetovno prvenstvo-težavnost, Gijon 2014,
  • 1. mesto, svetovni pokal skupno-težavnost, 2011 in 2012,
  • 1. mesto, svetovni pokal skupno-kombinacija, 2011, 2012 in 2013,
  • 3. mesto, svetovno prvenstvo-kombinacija, Arco 2011,
  • 2. mesto, evropsko prvenstvo-težavnost, Chamonix 2013,
  • 2. mesto, evropsko prvenstvo-balvani, Eindhoven 2013,
  • 3. mesto, evropsko prvenstvo-težavnost, Pariz 2008,
  • 2. mesto, svetovne vojaške zimske igre-težavnost, Annecy 2013,
  • 3. mesto, svetovne vojaške zimske igre-balvani, Annecy 2013,
  • proglašena za najboljšo športno plezalko na svetu, 2012 - ''plezalni oskar'',  
  • 18 zmag na tekmah za svetovni pokal. 

O športnem plezanju

Ukvarjam se s športnim plezanjem, tako balvanskim (kratke smeri), kakor tudi s težavnostnim (daljše smeri, moja primarna disciplina). Obe zvrsti se lahko izvajata tako na umetni steni, kakor tudi v naravi.

Športno plezanje se je najprej razvilo kot smer alpinizma, šele kasneje se je izoblikovalo v samostojno športno panogo. Plezanje, ki je nekdaj veljalo za izjemno nevarno dejavnost, je z razvojem v športno plezanje postalo zelo popularno. Glavni vzrok je v tem, da je športno plezanje z razvojem opreme postalo relativno varna dejavnost. Plezanje poteka v naravnih plezališčih ali umetnih stenah. Plezališča so navadno nizke lahko dostopne nekrušljive stene, včasih tudi samo balvani (nizki skalni bloki). Umetne stene so nizke (bolder stene), kjer se ne uporablja vrvi ali visoke, kjer veljajo ista pravila kot v plezališču. Pleza se po plezalnih smereh. Plezalna smer je navidezno določen pas v steni, kjer poteka vzpon plezalca. Smeri so zavarovane z varovalnimi klini (svedrovci), ki služijo varovanju, obenem pa nakazujejo približen potek smeri. Dolžine smeri so različne, od nekaj metrov, po navadi pol raztežaja (35 m), lahko pa tudi več raztežajev. Smer opremi opremljevalec smeri, ki namesti varovalne kline in sidrišče. Smer navadno tudi prvi prepleza, poimenuje ter predlaga oceno težavnosti.

Sledi Mini na Instagramu

Spremljaj Mino na Facebooku

The remote server returned an error: (400) Bad Request.